X

Teme

Varnost na internetu

Do digitalne pravičnosti za uporabnike s sodelovanjem regulacije, tehnoloških podjetij in potrošniških organizacij

Akt o digitalni pravičnosti (Digital Fairness Act – DFA) je nov poskus evropske regulacije za zaščito uporabnikov spleta pred manipulativnimi digitalnimi praksami in zlorabo njihovih osebnih podatkov. Dokument bo v ospredje postavil nepoštene oglaševalske prakse, zasvajajoče vzorce digitalnih storitev in nepregledne digitalne naročnine. Mehkejši regulacijski pristop v obliki spodbud za uvajanje mehanizmov samoregulacije velikim tehnološkim podjetjem prinaša certifikate o verodostojnosti, prednost pri pridobivanju subvencij ter manj pogost inšpekcijski nadzor. Naslanjajoč se na etične kodekse delovanja, transparentno delovanje ter prostovoljno sodelovanje Evropa tako ne želi zavirati inovacij v spletnem okolju, medtem ko želi zagotoviti učinkovitejše izvajanje pravil za dobrobit uporabnikov.

Čas je, da zaščitimo naše otroke pred oglasi za hitro hrano

Foto: ChatGPT, ustvarjeno z umetno inteligenco

Trenutno stanje – 1:0 za tehnološka podjetja

Evropska zakonodaja na področju uporabnikovih in potrošniških pravic je že zdaj razmeroma obsežna, vendar pa trenutni predpisi, kot so Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, Direktiva o pravicah potrošnikov in Direktiva o nepoštenih pogodbenih pogojih, ne zadostujejo posebnostim digitalnega okolja. V njem smo neprestano izpostavljeni vprašljivim uporabniškim vmesnikom in spornim tehnikam oblikovanja spletnih vsebin – temnim vzorcem (ang. dark patterns), ki nas napeljujejo k nezavednim odločitvam, spletnemu nakupovanju ali podaljševanju časa, preživetega na spletu. Slednje ponudniki spletnih platform in iskalnikov dosežejo s funkcijami kot so »neskončno drsenje« (ang. endless scrolling), samodejno predvajanje videov ter »potegni za osvežitev« (ang. pull to refresh). Med temne vzorce pa štejemo tudi otežitev odjave iz naročniških modelov ter prikrito oglaševanje izdelkov, česar se večkrat poslužujejo vplivneži.

Cilj – 1:1 za uporabnike

Novi akt prinaša jasnejša pravila in večjo transparentnost digitalnih poslovnih modelov ter omejuje uporabo manipulativnih tehnik zlasti pri ranljivih skupinah, kot so otroci in mladostniki, ter zahteva večjo odgovornost podjetij pri oblikovanju digitalnih storitev.

Regulacija prikritega oglaševanja vplivnežev prinaša jasnejša pravila za vplivneže in oglaševalce. Zaščita uporabnikov terja jasno označitev njihovega sodelovanja. Vedno glasnejše so namreč zahteve z vseh strani, da se morajo tudi vplivneži in ponudniki digitalnih storitev držati pravil označevanja oglasnega sporočila ter zagotoviti transparentnost svojega delovanja.

Akt bo zahteval tudi jasne in preproste postopke odjave naročnin, prepoved prikrivanja ali zapletenega dostopa do informacij o stroških in pogojih uporabe ter standardizacijo praks glede samodejnih podaljšanj naročnin, kar bo uporabnikom omogočilo boljši nadzor nad svojimi naročniškimi razmerji.

Ena največjih težav digitalnega trga je prikrito ali nejasno zbiranje osebnih podatkov za prikaz ciljanih oglasov, torej tistih oglasov, ki so prilagojeni vsakemu uporabniku glede na njegove lokacijske in demografske lastnosti ter vedenjske navade, s čimer mu je ponujena personalizirana uporabniška izkušnja. DFA bo zato uvedel omejitve pri uporabi teh podatkov brez izrecne privolitve uporabnikov in zahteval popolno transparentnost podjetij pri uporabi naših podatkov.

Neodločen rezultat je pošten za vse

DFA se ne bo osredotočil zgolj na stroge kaznovalne ukrepe, temveč bo vključeval tudi mehkejše metode regulacije. Podjetja bodo imela možnost prostovoljnega in postopnega prilagajanja svojih praks prek evropskih smernic in priporočil, še preden bi jih doletele morebitne kazni. Takšen način regulacije je še posebej pomemben za manjša in zagonska podjetja, ki morda nimajo zadostnih pravnih in finančnih virov za takojšnje prilagajanje strožjim predpisom.

Foto: Freepik

Akt prav tako spodbuja samoregulacijo digitalnih storitev prek etičnih kodeksov, ki jih bodo oblikovali njihovi ponudniki v sodelovanju z regulatorji in potrošniškimi organizacijami. Ti kodeksi bodo zagotovili jasne standarde za pošteno oglaševanje, odgovorno ravnanje s podatki in transparentne uporabniške pogoje.

Formalna zakonodaja ne sledi hitremu razvoju tehnološkega razvoja

S sprejemom kodeksov in možnostjo sodelovanja tehnoloških podjetij pri oblikovanju standardov, bodo pravila za zaščito uporabnikov za njih lažje sprejemljiva, spodbujanje etičnih inovacij pa bo podjetjem omogočilo več svobode pri razvoju novih tehnologij, ki bodo že v svoji zasnovi upoštevala varstvo potrošnikov.

Tehnološka podjetja, ki bodo dokazala skladnost z zakonodajo, bodo prejela oznake ali certifikate, ki bodo povečali njihovo verodostojnost pri potrošnikih. Tista, ki bodo prostovoljno sprejela smernice DFA, bodo deležna manj pogostih inšpekcijskih nadzorov. Poleg tega bodo ta podjetja imela prednost pri pridobivanju subvencij, sredstev in sodelovanju v projektih Evropske unije. Skladnost z DFA bo zanje tako postala konkurenčna prednost in ne zgolj pravna obveznost.

Mehkejši regulativni ukrepi z aktom vključujejo tudi tesno sodelovanje med regulatorji, tehnološkimi podjetji in organizacijami za zaščito potrošnikov. Podjetja in regulatorji bodo redno razpravljali o novih izzivih in prilagajanju smernic, pred uvedbo strogih predpisov pa bodo izvedeni testni projekti, s katerimi se bodo preverjali učinki novih regulativnih ukrepov. Podjetja bodo spodbujena k objavljanju letnih poročil, kjer bodo predstavljala svoje politike oglaševanja, zbiranja podatkov in varovanja potrošnikov.

Tudi vi lahko sodelujete

Sprejem akta bo potekal po strukturiranem časovnem načrtu, ki se bo začel z javnim posvetovanjem spomladi 2025, z namenom zbrati mnenja potrošnikov ter tehnoloških podjetij. Če želite sodelovati, redno spremljajte uradni portal Evropske komisije »Povejte svoje mnenje« (ang. Have Your Say), kjer so objavljena in izvedena javna posvetovanja. Ključne razprave bodo sledile na svetovalni skupini za potrošniško politiko aprila ter na evropskem potrošniškem vrhu maja, kar bo oblikovalo potrošniško agendo za obdobje 2025–2030. Končni predlog akta lahko pričakujemo v prvi polovici leta 2026.

 

Ozaveščanje uporabnikov eden ključnih pogojev za zmago

Evropa z aktom poudarja, da regulacija ne more v celoti zaščititi uporabnikov, če ti sami ne prepoznajo tveganj in ne razumejo svojih pravic. Zato bo DFA namenil velik poudarek njihovemu izobraževanju in ozaveščanju. Uporabniki morajo znati prepoznati temne vzorce, zavajajoče oglaševanje in zasvajajoče vzorce digitalnih storitev. Večja ozaveščenost o zbiranju in uporabi osebnih podatkov bo potrošnikom pomagala bolje nadzorovati svoje digitalne sledi, izobraževanje o poštenih naročniških modelih pa bo uporabnikom omogočilo enostavno upravljanje naročnin in preprečilo nepričakovane stroške. Izobraževalni programi bodo potekali v sodelovanju z državnimi organi, potrošniškimi organizacijami in digitalnimi storitvami ter bodo vključevali spletne seminarje, informativne portale in tečaje digitalne pismenosti.

S spremljanjem vsebin na portalu MiPi lahko že danes naredite pomemben korak k zaščiti svoje uporabniške izkušnje z medijskimi in digitalnimi storitvami. Tudi v tem prispevku zato ne prezrite številnih uporabnih vsebin, ki smo jih v obliki povezav za vas zbrali in dodali k posameznim mestom v besedilu. Kliknite nanje, preberite in vedeli boste več!  

Za več aktualnih novic spremljajte MiPi, ki ga najdete na spletni strani

 

 

 

 

 

ter na spletnih platformah

 

 

 

 

 

facebook-logo - SPOTeurope

@PortalMiPi in

 

 

 

 

 

#beri_mipi.


Nazaj na vse novice