Šport mladim ne predstavlja zgolj možnosti doseganja vrhunskih dosežkov in zdravega načina preživljanja prostega časa, izredno pomembno je tudi druženje z vrstniki in nabiranje izkušenj. V to igro pa vedno pogosteje vstopajo nezaželeni igralci – zasloni. Otroštvo je prekratko, da bi ga preživeli pred zasloni, radi rečejo pri Logoutu, zato so skupaj z drugimi partnerji izdali priporočila za uporabo zaslonov pri mladih športnikih. Prekomerna uporaba zaslonov namreč negativno vpliva na telesno pripravljenost, psihološko stanje ter splošno dobro počutje mladih športnikov. Smernice sledijo splošnim smernicam za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Foto: Freepik
Zasloni so v zadnjih letih naši stalni spremljevalci, ni pa več skrivnost, da s seboj prinašajo tudi negativne posledice. Trenerji, športni pedagogi in drugi strokovni delavci, ki se ukvarjajo z mladimi športniki, poročajo o resnih posledicah, ki ji opažajo pri otrocih zaradi prekomerne uporabe zaslonov.
Zato so pri pripravi posebnih priporočil za uporabo zaslonov pri mladih športnikih skupaj z njimi moči strnili naš partner Logout, Mestna občina Ljubljana in Sekcija za športno psihologijo Društva psihologov Slovenije. V spletni publikaciji lahko za vsako spodnje priporočilo posebej preberete, zakaj je nastalo ter kdo in kako naj se ga drži.
1. Ob vstopu v prostore športnega kluba ali društva se zasloni pospravijo in ne uporabljajo.
2. Športniki naj se izogibajo rabi zaslonov vsaj eno uro pred začetkom treninga in vsaj dve uri pred začetkom tekme.
3. Na večdnevnih pripravah ali tekmovanjih se v prostem času spodbuja medsebojno druženje in igranje družabnih iger brez zaslonov.
4. Skupni obroki članov športnega društva naj predstavljajo čas brez zaslonov.
5. Športnikova prostočasna raba zaslonov naj bo starosti primerna in uravnotežena.
6. Za zadostno količino in kakovost spanja naj se športniki izogibajo uporabi zaslonov vsaj dve uri pred spanjem.
7. Športnikova prostočasna raba zaslonov naj bo v obdobju daljše odsotnosti (poškodbe, bolezni) starosti primerna in uravnotežena.
8. Pri spletni komunikaciji spoštujemo pravila spletnega bontona.
9. Spoštujemo in upoštevamo načelo ničelne tolerance do medvrstniškega spletnega nasilja.
10. Skrbimo za športnikovo duševno zdravje in dobro počutje ob zaslonski rabi.
11. Snemanje in fotografiranje v garderobi in drugih prostorih športnega društva je prepovedano.
12. Športnikova medijska izpostavljenost naj bo premišljena.
Priporočila lahko mladi športniki vključijo v svojo dnevno rutino in se s tem približajo ne le zmagi v svojem športu, temveč tudi kakovostnejšemu preživljanju časa. Predstavljajo pa tudi pomemben pripomoček za učitelje, trenerje in druge športne delavce, ki jih lahko uporabijo pri določitvi lastnih pravil glede uporabe zaslonov v klubih in športnih društvih. Tako osnovana pravila pa bodo imela tudi večjo težo pri soočanju z nemalokrat nasprotujočimi si stališči staršev glede omejevanja zaslonov.
Kaj pravi stroka
Zasloni pomembno vplivajo na psihično in telesno zdravje mladih športnikov ugotavljajo športni psihologi. Digitalne aktivnosti namreč povzročajo spremembe v delovanju amigdale, to je možganskega centra za čustva, s čimer lahko povečajo tesnobo. Večja kot je odvisnost športnika od digitalne tehnologije, izrazitejši so odtegnitveni simptomi ob njeni odsotnosti, kar lahko vodi v večjo razdražljivost in impulzivnost. Zmanjšana pozornost je prav tako eden izmed ključnih negativnih učinkov zaslonov, tudi reakcijski čas športnika, ki pred treningom ali tekmo uporablja telefon, se podaljša, medtem ko se njegova sposobnost odločanja zmanjša.
»Zasloni bi nas morali povezovati, a se resnično povezovanje med otroci zgodi šele, ko jim zaslone omejimo,« pogosto slišimo med slovenskimi trenerji.
Tu so še družabna omrežja, ki močno vplivajo na samopodobo, še posebej pri mlajših športnikih. Trenerji kot posledico prekomerne rabe zaslonov vse pogosteje opažajo slabše socialne spretnosti, manj komunikativnosti, odtujenost in slabšo povezanost članov skupine. Nenazadnje, zasloni lahko celo upočasnijo regeneracijo in rehabilitacijo po poškodbah.
Uporaba telefona je še posebej privlačna, kadar športnik ni zadovoljen s treningom ali rezultatom ali pa je zelo utrujen. Starši, trenerji in mladi športniki bi morali sodelovati pri oblikovanju zdravih navad, ki omogočajo uspešno športno pot ter hkrati ohranjajo pozitivne učinke digitalnih tehnologij, zato so tudi priporočila zastavljena na način, da vključujejo športnika in njegovo podporno okolje.
Zasloni sami po sebi še niso slabi, pomembna je vsebina, ki jo otroci tam spremljajo, in čas, ki ga tam preživijo. Družbeno sprejemanje, da je uporaba zaslonov za zabavo pravica in ne privilegij, da je njihova uporaba kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli družbeno dopustna in svobodna odločitev posameznika, so le nekatere izmed težav rabe zaslonov pri mladih športnikih, pa tudi širše v družbi, ki jih je na nedavni konferenci preprečevanja digitalnih zasvojenosti izpostavil Tilen Hočevar, strokovni sodelavec Logouta.
Omejevanje zaslonov ni omejeno zgolj na mlade športnike
Omejevanje uporabe zaslonov se mora začeti zelo zgodaj, posebej predšolski otroci so najbolj izpostavljeni tveganjem prekomerne rabe zaslonov. Skupina strokovnjakov z različnih področij je že pred leti pripravila prve nacionalne smernice o uporabi zaslonov za otroke in mladostnike. Temeljijo na izsledkih raziskav, strokovnem konsenzu ter zgledih iz tujine, pri čemer so prejele široko podporo različnih strokovnih organizacij. Za več napotkov glede uporabe zaslonov in smernic lahko pobrskate tudi med viri na portalu MiPi.
Ne spreglejte: V spodnji razpredelnici so navedene priporočilne vrednosti za varno uporabo zaslonov. Poleg same časovne omejitve je predvsem pomemben tudi starševski zgled in način rabe zaslonov – ta naj ne bo nikoli sredstvo nagrajevanja ali kaznovanja otrok.
Foto: www.safe.si
Iz teorije v prakso: starši, ali že imate družinski načrt?
Starševska dilema sodobnega časa – omejiti uporabo tehnologije: da ali ne?, je pomislek številnih staršev. Pomembnejše kot samo omejevanje je, kot to redno opozarjamo v naših prispevkih na portalu MiPi, graditi odnos z otrokom od trenutka, ko ta prvič v roke vzame zaslon. Odnos vključuje pogovor o odgovorni in varni uporabi zaslonov ter je pomembna vez med nami in otrokom, da bo kasneje, ko bo starejši, spoštoval dobro poznana družinska pravila in se z nami pogovarjal o svojem digitalnem svetu.
Pri tem nam je vedno lahko v pomoč tudi izdelava družinskega načrta uporabe digitalnih naprav, ki so ga pripravili pri Logoutu. Tako boste vsi družinski člani lažje sledili sprejetim dogovorom. Pri njegovi pripravi je dobro imeti v mislih, da nas otroci pri svojem početju vseskozi posnemajo. Zato lahko pogosto pomemben napredek pri doseganju ciljev iz načrta dosežemo že z našim vzorom in majhnimi spodbudami za otroka. Poskrbite le, da tovrstna spodbuda ne bodo zasloni.