Številne države po svetu vedno glasneje opozarjajo na povezavo med krhanjem javnega zdravja in nezdravim življenjskim (prehranjevalnim) slogom, ki je tudi posledica intenzivne izpostavljenosti oglaševanju nezdravih izdelkov. V Avstraliji so se tako odločili sprejeti številne ukrepe na področju regulacije oglaševanja nezdrave hrane in pijače. Med vožnjo z javnim prevozom bodo v južni Avstraliji potnikom oglaševani le še zdravi prehranski izdelki. Tudi dežele »tam spodaj«, kot radi poimenujemo Avstralijo, Novo Zelandijo in nekatere njune sosede, sprejemajo številne ukrepe za povečanje kakovosti življenja prebivalcev. Vse večje dileme glede oglaševanja po svetu pa se pojavljajo tudi na najbolj priljubljenih oglasnih deskah – družabnih omrežjih. Nedavno so Avstralci uporabo družabnih omrežij prepovedali mlajšim od šestnajst let.

^{»Čas je, da zaščitimo naše otroke pred oglasi za hitro hrano« – oglas na avstralskem avtobusu. (Foto: CancerCouncil)}

Javni prevoz kot oglaševalska tabla za koristne slogane

Vlada Južne Avstralije je uvedla politiko omejevanja oglaševanja nezdrave hrane in pijače na svojih prevoznih sredstvih, kot so avtobusi, vlaki in tramvaji. Cilj te pobude je zmanjšati izpostavljenost prebivalcev Južne Avstralije, vključno z najranljivejšimi skupinami, vsakodnevnemu oglaševanju nezdravih izdelkov. Kampanja stavi na slogane, kot so: »čas je za zaščito naših otrok pred nezdravo hrano« ali »javna last ni primerno mesto za oglaševanje nezdrave hrane otrokom«. Oglaševanje izdelkov, ki so bogati s sladkorjem, soljo in nasičenimi maščobami in lahko prispevajo k razvoju debelosti in drugih bolezni, po novem avstralski potniki javnega prevoza zato ne bodo več videvali.

Oglaševanje nezdrave hrane in pijače je ena izmed taktik, ki jih prehranska industrija uporablja za vplivanje na naše prehranske izbire. Otroci in mladi so še posebej dovzetni za oglaševalske pristope in pogosto so prav oni glavna ciljna skupina, pri čemer večina oglaševanih izdelkov spada med nezdrave.

Kakšno je stanje pri nas?

V nekaterih državah je oglaševanje nezdravih živil otrokom popolnoma prepovedano, medtem ko je pri nas takšno oglaševanje regulirano ob otroških programskih vsebinah, predvajanih na slovenskih televizijah. Tam je tako dovoljeno le oglaševanje prehranskih izdelkov, ki ustrezajo nacionalnim smernicam zdrave prehrane, ki jih sprejme Ministrstvo za zdravje. Z njimi želi država omejiti izpostavljenost otrok oglasom za nezdravo hrano. Podobno kot pri nas tudi večina drugih evropskih držav sledi koregulacijskemu modelu, kjer so medijski regulatorji pristojni za pravila ravnanj glede oglaševanja živil, ki jih morajo sprejeti izdajatelji medijev.

Pravila ravnanj, ki so jih sprejeli slovenski televizijski izdajatelji za zaščito otrok pred oglasi za živila z visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev, soli ali transmaščob, povečini vključujejo:

♦ promocijo zdravih prehranskih navad in življenjskega sloga v programih,

♦ preprečevanje zavajanja otrok z oglasi ali spodbujanja k neposrednemu nakupu,

♦ vizualna in zvočna priporočila o uravnoteženi prehrani pred oglasi manj priporočljivih živil,

♦ notranji nadzor z odgovorno osebo za ustreznost oglasov.

Spletno okolje še daleč od zagotavljanja varnega menija za otroke

Veljavna regulacija televizijskega oglaševanja ne zajema spletnega oglaševanja, kjer so otroci dnevno izpostavljeni oglaševalskim vsebinam za nezdravo hrano na družabnih omrežjih in spletnih platformah, kot je YouTube. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zato opozarja na nujnost strožje zakonodaje in medijske vzgoje. Ključno je sodelovanje šol, države, medijskih družb in družin za krepitev kritičnega razmišljanja in varne uporabe medijev pri otrocih.

V Evropi so tako vedno glasnejše zahteve po regulaciji področja oglaševanja nezdrave prehrane otrokom, predvsem s strani potrošniških in javnozdravstvenih organizacij. Avstralija tu zagotovo velja za primer dobre prakse, saj si na številnih področjih aktivno prizadevajo za oblikovanje skupnosti in okolij, kjer so zdrave prehranske izbire privlačne, dostopne in cenovno ugodne, s čimer država stremi k boljšemu zdravju svojih prebivalcev. Medsektorsko sodelovanje različnih pristojnih organov pa s skupnimi in usklajenimi ukrepi prispeva k ustvarjanju okolja za bolj kakovostno življenje prebivalcev.

Družabna omrežja za mlade Avstralce prepovedana

^{Foto: Freepik}

Avstralska vlada je sprejela eno najstrožjih zakonodaj na svetu glede uporabe družabnih omrežij za Avstralce, mlajše od 16 let. Zakon od tehnoloških velikanov namreč zahteva, da mladoletnikom preprečijo prijavo na njihova omrežja, sicer jim grozi kazen do 30,5 milijona evrov. Prepoved zajema omrežja, kot so Meta, TikTok in X, medtem ko naj bi družbe, kot je Google, še naprej delovale, saj se YouTube pogosto uporablja v šolah. Zakonodaja sicer ne določa natančno, katere platforme bodo prepovedane. Po poročanju BBC-ja bo te odločitve kasneje sprejel avstralski minister za komunikacije na podlagi priporočil avstralskega internetnega regulatorja.

Danes je posameznik neizogibno povezan z digitalnimi tehnologijami, ki ga spremljajo na vsakem koraku. Avstralci so zato mlade zaščitili z omejevanjem dostopa do nekaterih platform družabnih omrežij, vseeno pa se ni mogoče popolnoma ubraniti oglaševanja izdelkov, ki našemu zdravju ne prinašajo nič dobrega. Ko je YouTube leta 2020 prepovedal oglase za nezdravo hrano in pijačo v vsebinah, namenjenih otrokom mlajšim od trinajst let, ter omejil prikazovanje oglasov za izdelke z visokim deležem maščob, soli ali sladkorja otrokom mlajšim od osemnajst let, se je močno povečalo oglaševanje teh izdelkov preko vplivnežev v vsebinah, namenjenih mladostnikom.

Zdravo ali nezdravo: oglaševanje za vsako ceno

Vplivnostno trženje v zadnjem času s seboj prinaša nove trende oglaševanja. Vplivneži nam v vse večji meri ponujajo »zdrave izdelke« in prehranska dopolnila, pri čemer se pogosto poslužujejo tudi domiselnih oglaševalskih strategij, kot so kode za popust ali različnih orodij gamifikacije. To so predvsem razne nagradne igre, v katerih so izdelki oglaševalca nagrada za naše sodelovanje. Takšni prijemi še dodatno pritegnejo našo pozornost, kar še posebej velja za otroke in mladostnike. Poleg tega nam neredko zamolčijo, da so za trženje izdelkov plačani, pri čemer izdelki niso nujno tako zdravi, kot jih oglašujejo. V tovrstnih »oglasih« torej ni vsega tistega drobnega tiska, ki še kako vpliva na našo odločitev, kot nenazadnje tudi na to, ali bo nek izdelek na nas sploh učinkoval.

Ob zavedanju, da je končni interes oglaševalske industrije dobiček, je pametno oglase za nezdravo in tudi za zdravo hrano spremljati previdno in preveriti informacije o oglaševanih izdelkih. Če nas zanima, kakšno hrano in pijačo je najbolje uživati, se o tem lahko pozanimamo pri strokovnih in preverjenih virih.

► Prehrana.si

► Veš, kaj ješ?

► Dober tek, Slovenija!

► Prehranske smernice

► Pogosta vprašanja in odgovori o prehranskih dopolnilih