Kampanja RTV Slovenija z odmevnim sporočilom, da nobeno nasilje ni sprejemljivo, opozarja otroke, mlade in odrasle na posledice medvrstniškega nasilja. Nestrpnost do sočloveka, sovražne besede, žaljenje in grožnje, izključevanje vrstnikov na spletu, širjenje neresničnih govoric ter neprimernih vsebin so le nekatere oblike nasilja, ki jih danes osvetljujejo zasloni. Medtem ko ne psihično ne fizično nasilje nista nova pojava, se zdi, da se kot družba odzovemo šele, ko pride do njunih skrajnih oblik. MiPi zato v tokratnem prispevku osvetljuje vsebine, ki zaslužijo tvojo pozornost, zato da boš videl vse pike sveta, prepoznal in se odzval na nasilje, tudi potem, ko bo kampanja štirih mimo.
Uredništvo otroških in mladinskih oddaj RTV Slovenija želi s kampanjo Odpikajmo nasilje spodbuditi pogovor o medvrstniškem nasilju, o katerem se ne bi smeli pogovarjati zgolj takrat, ko se zgodi nov primer nasilja. Ozaveščevalna kampanja poteka med 8. in 22. marcem s podporo številnih organizacij in posameznikov, podpori se pridružuje tudi portal MiPi ter veliko njegovih partnerjev.
V sklopu kampanje bodo pripravljene številne vsebine, televizijske in radijske oddaje, ki bodo tudi po predvajanju dostopne na portalu RTV 365 oziroma posebej za otroke na portalu Čist hudo.
Organizatorji kampanje navajajo, da po podatkih Unicefa vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev nasilja nad vrstniki. Pri čemer se kampanja ne osredotoča zgolj na povzročitelje in žrtve nasilja, pač pa posebej izpostavi vlogo opazovalcev – tebe in mene, ki s tem, da se na nasilje ne odzoveva, netiva njegovo moč.
Zato izrazi svoje nestrinjanje z nasiljem in se nanj odzovi. V dneh kampanje lahko to storiš tudi na simbolni ravni – štiri pike sporočajo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju:
⇒ Nasilja ne podpiram in pri njem ne sodelujem.
⇒ Ko opazim medvrstniško nasilje, o tem spregovorim.
⇒ Nikogar namerno ne izključujem, vsak je pomemben.
⇒ Skupaj lahko odpikamo nasilje.
Medvrstniško nasilje je danes doma na spletu
Medvrstniško nasilje (ang.: bullying) je namerna, ponavljajoča se uporaba fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja nad drugim vrstnikom. Danes so otroci in mladostniki pogosto izpostavljeni spletnemu nasilju, predvsem na način sovražnega in žaljivega govora, maltretiranja in vrstniškega izključevanja iz spletnih skupin. Po podatkih raziskave Safe.si je vsaj eno obliko spletnega nasilja že doživelo 65 % osnovnošolk in 55 % osnovnošolcev zadnjega triletja osnovne šole.
Kaj je spletno nasilje?
Spletno nasilje pomeni vsako zlonamerno in ponavljajočo se uporabo informacij ter komunikacijske tehnologije z namenom, da bi drugemu škodovali, tj. ga ponižali, dražili, zasmehovali, grozili oziroma ga na katerikoli drug način prizadeli. Ponavadi gre za dejanja v obliki:
⇒ anonimnih sporočil,
⇒ deljenja posnetkov brez privolitve,
⇒ sovražnega govora ali žaljenja, na primer na način razširjanja nasilnih in žaljivih komentarjev,
⇒ spodbujanja skupinskega sovraštva,
⇒ spodbujanja nasilnih napadov na zasebnost kot na primer: javno objavljanje osebnih podatkov ali celo prevzem identitete žrtve, vdora na zasebno elektronsko mesto, npr. elektronska pošta, profil na družbenem omrežju, vdor v spletne učilnice in sestanke,
⇒ ustvarjanje spletnih mest, ki vsebujejo besedila ali slike na račun norčevanja iz druge osebe,
⇒ zalezovanja, nadlegovanja, izsiljevanja, na primer prek neposrednega sporočanja ali elektronske pošte,
⇒ spolnega zapeljevanja ali nadlegovanja.
Ta vrsta nasilja zaradi svoje virtualne, tj. »neresnične« narave v družbi še vedno ne predstavlja pravega razloga za skrb oziroma se ga pogosto obravnava manj resno v primerjavi s fizičnim nasiljem. Kar je zelo narobe, saj nas primeri učijo, da nasilje, zaradi same narave spletnega okolja, pogosto vznikne prav tam, potem pa se preseli tudi v realno življenje, v svojo fizično obliko. Prav tako pa ga je v primerjavi z nasiljem v resničnem svetu veliko težje prepoznati in se nanj odzvati, žrtve pa pogosto trpijo v tišini.
Gre pa tudi obratno – si že slišal za spletno zabavo happy slapping?
Pri »klofanju iz fore« ali nasilju za zabavo gre za načrtno izveden akt nasilja v realnem okolju, da bi bil posnetek nasilja objavljen na spletu. Storilec napade žrtev, drugi to snemajo, posnetek pa potem objavijo na spletnih platformah ali družabnih omrežjih, da bi žrtev spravili v zadrego. Žrtev je lahko tudi naključna, saj gre v prvi vrsti za zabavo in pridobivanje pozornosti na spletnih platformah. Z ogledom posnetkov resničnega nasilja pa uporabniki prostovoljno vstopamo v svet brutalnega nasilja in postajamo tihi opazovalci. Več o tem spletnem pojavu si lahki prebereš tukaj.
Poglej, preberi, razumi!
Vir: MiPi
Nasilje nima enega obraza, njegova oblika se stalno spreminja, a za njim vedno stoji človek. Nasilje je udarec, pa tudi beseda, izključitev, sovraštvo, nadlegovanje, grožnja – nasilje je vse tisto, kar žrtev dojema kot nasilje! V svetu brez empatije, kjer je moja pravica pomembnejša kot tvoja, kjer ne vidim lastne sence, ki lega na vse okoli mene, v katerem se pogosto sklicujemo na nerazumevanje, napačno razumevanje ali celo našo dobro šalo, ki se ji morajo drugi smejati, ne vidimo več, da v trenutku, ko se nekdo počuti neprijetno zaradi povedanega ali storjenega, ne moremo več govoriti o šali, temveč o nasilju. Odsotnost empatije do drugega pa je le še korak do sovraštva, od tu pa le še ped do nasilja.
Evropa zoper sovraštvo na spletu
Da bi preprečila širjenje nezakonitega sovražnega govora na spletu, je Evropa že leta 2016 z največjimi ponudniki digitalnih storitev, kot so Facebook, Microsoft, X in YouTube, sklenila dogovor o podpisu Kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu, ki so se mu kasneje pridružili še drugi ponudniki, Instagram, TikTok in Snapchat. V januarju 2025 je bil Kodeks + prenovljen in vključen v regulatorni okvir Akta o digitalnih storitvah (DSA).
Zato razmišljaj o nasilju, ki ga vidiš na spletu, televiziji ali v razredu, o nasilju okoli sebe se pogovarjaj s prijatelji, sošolci in učitelji v šoli, s starši ali drugimi sorodniki v domačem okolju. Vprašaj starejše, kaj je za njih nasilje, kakšne oblike nasilja so v življenju doživeli. Pristopi do sošolca, ki je žrtev nasilja, če upaš, pristopi tudi do tistega, ki izvaja nasilje, če ne, razmisli o možnostih, ki jih imaš na voljo. Ne bodi opazovalec in ukrepaj!
Začni tako, da pobrskaš po prispevkih, ki jih na temo nasilja najdeš na MiPi-ju in kjer te čaka veliko zanimivih vsebin, zato da boš vedel več:
⇒ Spletno nasilje med mladimi
⇒ Izključitev prijatelja iz spletnega socialnega kroga je nasilje
⇒ Je vse res samo spletna zabava?
⇒ Krepitev kulture nenasilja in strpnosti
⇒ Postavi meje sovraštvu
⇒ Reči ne sovražnemu govoru!
⇒ Besede lahko ranijo
⇒ Kako govoriti z otrokom o sovražnem govoru