Potem ko smo nedavno pisali o ukrepih, ki jih je za zaščito otrok uvedla Avstralija, kjer so prepovedali uporabo družabnih omrežij otrokom, mlajšim od 16 let, za kršitelje pa napovedali visoke kazni, smo v tokratnem prispevku zbrali primere držav, predvsem evropskih, ter preverili omejitvene ukrepe, ki jih pospešeno sprejemajo odločevalci.
Starostna omejitev za prijavo v večino družabnih omrežij – tudi tistih, ki jih pogosto uporabljajo otroci – je 13 let in temelji na ameriškem zakonu COPPA. Ta starostna omejitev pa velja tudi v Evropski uniji.
Starši, kako pogosto preverite starostno omejitev za uporabo spletnih aplikacij?
Foto: Freepik
13 let je torej meja za odpiranje profila na družabnih omrežjih. Starostne omejitve veljajo tudi za igranje med otroci izredno priljubljenih spletnih iger. Pogosto pa to velja le v teoriji, saj ima veliko otrok, mlajših od 13 let, svoje račune na družabnih omrežjih, pogosto pa otroci igrajo tudi videoigre, neupoštevajoč starostne omejitve.
Podatki ene zadnjih raziskav za ameriški trg kažejo, da kar dve tretjini otrok, starih od 9 do 11 let, redno igra priljubljeno videoigro Roblox, čeprav zanjo velja starostna omejitev 12+ oziroma celo 16+.
Francoska raziskava BornSocial je leta 2022 ugotovila, da kar 87 % 11- in 12-letnikov redno uporablja vsaj eno od družabnih omrežij, leta 2024 je ta delež upadel na 75 %. Ker vse več raziskav in študij dokazuje, da imajo družabna omrežja negativen vpliv na razvoj otrok, države iščejo načine za zvišanje starostne meje ali vsaj dosledno upoštevanje veljavnih pravil.
Primeri evropskih držav
Le redke evropske države so v svoji zakonodaji uredile vprašanje dostopa otrok do družabnih omrežij, v nekaterih pa zakonodajo šele pripravljajo:
♦ V Italiji lahko profil na družabnih omrežjih ustvarijo otroci, starejši od 14 let. Mlajši od 14 let potrebujejo soglasje staršev.
♦ V Nemčiji lahko otroci med 13. in 16. letom starosti uporabljajo družabna omrežja le, če s tem soglašajo starši.
♦ V Belgiji morajo biti otroci stari vsaj 13 let, da lahko brez dovoljenja staršev ustvarijo svoj profil na družabnih omrežjih.
♦ V Franciji so sicer že leta 2023 sprejeli zakon, ki od družabnih omrežij zahteva, da morajo otroci, mlajši od 15 let, za kreiranje profila pridobiti soglasje staršev, a zakon še ni v veljavi.
♦ V Španiji je vlada leta 2024 napovedala sprejetje zakona, s katerim bi zvišala starost za odprtje računa na družabnih omrežjih brez soglasja staršev na 16 let. Sprejemanje zakonodaje se je, podobno kot tudi v številnih drugih državah, zavleklo zaradi iskanja rešitve, kako dosledno preverjati starost uporabnikov in preprečiti, da bi otroci lahko zaobšli sistem.
♦ Na Norveškem je vlada predlagala dvig starosti, pri kateri lahko otroci soglašajo s pogoji, potrebnimi za uporabo družabnih omrežij, s 13 na 15 let. Za otroke pod to starostno mejo še vedno lahko dovoljenje za uporabo podpišejo starši. Pripravljajo tudi zakonodajo, ki bi določila absolutno zakonsko najnižjo starostno mejo za uporabo družabnih omrežij.
Čeprav slovenska zakonodaja določa, da lahko otrok oziroma mladoletnik šele pri starosti 15 let poda privolitev za uporabo informacijskih storitev, je v praksi uporaba družabnih omrežij in drugih spletnih aplikacij med mlajšimi otroci tako kot drugod po svetu zelo razširjena.
Kako vzpostaviti sistem, ki ga otroci ne bi mogli zaobiti?
Avstralija je sprejela zakon, ki uvaja natančen sistem preverjanja starosti. Ta bo otrokom pod določeno starostjo onemogočil dostop do družabnih omrežij. Za prijavo na spletne platforme bo potrebno vnesti bodisi biometrične podatke (prepoznava obraza, šarenice ali prstnih odtisov) bodisi številko uradnega dokumenta (osebna izkaznica in potni list). Ponudnikom družabnih omrežij, ki bi mlajšim od 16 let dovolil dostop do storitev, bodo po decembru 2025, ko bodo nova pravila začela veljati, grozile kazni do 49,5 milijona avstralskih dolarjev (približno 30 milijonov evrov).
V državah članicah Evropske unije bi lahko pomembno orodje za dokazovanje resničnosti osebnih podatkov, ki jih uporabniki vnašajo pri prijavi na družabna omrežja, predstavljala evropska denarnica za digitalno identiteto. To morajo članice svojim državljanom omogočiti do leta 2026.
Kaj pa drugod?
♦ V ameriški zvezni državi Floridi so v začetku leta 2024 sprejeli zakon, podoben avstralskemu, a ga trenutno izpodbijajo na sodiščih. Zakon otrokom, mlajšim od 14 let, prepoveduje uporabo družabnih omrežij, 14- in 15-letnikom pa za uporabo določa soglasje staršev.
♦ V Južni Koreji je v obravnavi zakon, ki bi mlajšim od 16 let omejil uporabo družabnih omrežij.
♦ V Indiji morajo od leta 2023 vsi mladoletni (mlajši od 18 let) za obdelavo osebnih podatkov, ki je del prijave v družabna omrežja, predložiti soglasje staršev.
Sporna uporaba otrokovih osebnih podatkov
Prijave otrok na družabna omrežja so problematične tudi z vidika varstva osebnih podatkov. Evropska Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) v 8. členu določa, da je obdelava osebnih podatkov otroka zakonita le, če ima otrok vsaj 16 let, sicer mora za obdelavo teh podatkov soglasje podati starš. Države članice imajo sicer možnost, da omenjeno starostno mejo znižajo na 13 let.
Več uporabnih informacij za zaščito otrokovih osebnih podatkov je dostopno na spletni strani Informacijske pooblaščenke.
Le malo držav je torej doslej sprejelo omejitve, ki bi otrokom onemogočile dostop do družabnih omrežij, Avstralija pa je doslej edina, ki je v zakonodajo vnesla tudi natančen sistem preverjanja starosti, odgovornost za ukrepe pa prenesla na ponudnike družabnih omrežij. Tem grozijo visoke kazni, če ne bodo izvedle ustreznih ukrepov. Drugod po svetu doslej niso uspeli najti načina, kako otrokom kljub jasnim zakonskim določbam v praksi onemogočiti dostop do družabnih omrežij.
Na portalu MiPi smo nedavno že pisali o smiselnosti omejevanja uporabe elektronskih naprav, med drugim tudi o negativnih posledicah spremljanja družabnih omrežij. Veliko uporabnih priporočil glede starosti otrok za uporabo družabnih omrežij pa najdete tudi na straneh našega partnerja Safe.si.