Medijske hiše in novinarji pri svojem delu vse pogosteje uporabljajo orodja umetne inteligence. Študija Centra za raziskovanje medijev in novinarstva kaže, da večina podjetij, ki ima v lasti ta orodja, skriva podatke o lastniški strukturi in financah. Avtorji ocenjujejo, da bi bilo za ohranitev integritete novinarstva ključno ugotoviti, kdo so lastniki teh podjetij in kdo jih financira. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali lastništvo teh orodij utegne vplivati na objektivnost poročanja?
Foto: Freepik, ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence
Novinarstvo je ena od dejavnosti, ki je v zadnjih letih najbolj soočena z izzivi tehnološkega napredka. Ključno vprašanje, ki si ga zastavlja večina novinarjev in medijskih hiš, ni več, ali si pomagati z uporabo orodij umetne inteligence, temveč, kako z njihovo pomočjo olajšati in izboljšati delovne procese.
»Ta prispevek je nastal v sodelovanju z umetno inteligenco, vendar je odgovornost za vsebino v celoti avtorjeva.«
Primer označitve uporabe umetne inteligence v prispevku, objavljenem v slovenskem dnevnoinformativnem časopisu.
Londonska šola za ekonomske in politične vede (LSE) je že leta 2023 v raziskavi ugotovila, da skoraj tri četrtine analiziranih medijskih hiš umetno inteligenco vidi kot priložnost za novinarstvo, približno 85 % vprašanih novinarjev in drugih zaposlenih v medijih pa si je že takrat vsaj poskusilo pomagati z orodji generativne umetne inteligence, predvsem pri programiranju, ustvarjanju fotografij in pisanju povzetkov.
Generativni model umetne inteligence je tipičen primer modela umetne inteligence za splošne namene, ki omogoča prilagodljivo ustvarjanje vsebin, kot so besedilo, zvočni zapisi, slike ali videoposnetki.
Razvoj umetne inteligence obvladujejo tehnološki velikani
V Evropi je 12. julija 2024 v veljavo stopil Akt o umetni inteligenci, ki regulira to področje in postavlja jasne smernice za razvijalce, uporabnike in regulatorje umetne inteligence. Države članice morajo implementirati akt v svoje nacionalne zakonodaje v roku enega leta od njegove uveljavitve.
Na področju umetne inteligence trenutno poteka pomembna bitka med tehnološkimi velikani. Google, Microsoft, Meta, Apple, Amazon in mnogi drugi vlagajo velike vsote denarja, da bi našli najboljše in predvsem najbolj inovativne rešitve, ki bi prepričale uporabnike.
Kot so že pred dobrim letom opozorili v ameriški reviji MIT Technology Review, so velika tehnološka podjetja močno vpeta v razvoj umetne inteligence. Peščica teh podjetij lastniško obvladuje večino glavnih igralcev na tem področju, predvsem pa ima pod nadzorom ključno surovino današnjega časa – podatke. Vsako novo podjetje in celo raziskovalni laboratoriji za umetno inteligenco, ki si prizadevajo za razvoj novih modelov, nimajo druge izbire, kot da se zanašajo na te podatke in na računalniško infrastrukturo Microsofta, Googla in Amazona. Pričakovati je, da se bosta zato ekonomska in politična moč teh podjetij v prihodnosti še povečevali.
Na nevarnost koncentracije moči v rokah le peščice korporacij opozarja tudi nekdanja zaposlena pri Googlu Meredith Whittaker. V intervjuju za poslovno revijo Fast Company je ocenila, da bodo ta podjetja v bližnji prihodnosti sprejemala ključne odločitve o tem, katere tehnologije bodo prevladale na področju umetne inteligence in predvsem, komu bodo služile. Prepričana je, da bodo predvsem v interesu teh korporacij in utrjevanja njihove prevlade.
Ključna transparentnost lastništva orodij umetne inteligence
Neodvisni Center za raziskovanje medijev in novinarstva (MJRC) je želel v študiji raziskati, kdo so lastniki orodij umetne inteligence, ki jih novinarji redno uporabljajo za preverjanje dejstev, ustvarjanje vsebin in zbiranje novic. Analize so se lotili z domnevo, da lastništvo orodij pomembno vpliva na način in rezultate novinarskega dela. Ugotovitve so zaskrbljujoče, saj dve tretjini obravnavanih lastnikov orodij umetne inteligence ni dovolj transparentnih. Le 24 od 100 analiziranih podjetij ima namreč javno dostopne podatke o skupnih prihodkih, le pri 43 podjetjih pa so avtorji uspeli najti podatke o višini skupnega financiranja.
Raziskovalci so na podlagi analize primera orodja Get Clarity ugotovili, da bi njegova lastniška struktura utegnila predstavljati konflikt interesov pri njegovi uporabi v določenih presojevalnih procesih medijskih hiš, s katerim te morda niti niso seznanjene. To orodje medijske hiše pogosto uporabljajo kot pomoč pri hitrem preverjanju dejstev in za prepoznavo avtentičnosti posnetkov, predvsem za razkrivanje globokih ponaredkov (ang. deepfake). Med njegovimi uporabniki so tudi številne ugledne medijske hiše z vsega sveta, kot so Fox News, Bloomberg, Financial Times, The Sun.
Vsako od v analizi obravnavanih podjetij je bilo ocenjeno glede na vnaprej določene kriterije, kot so lokacija sedeža družbe, višina skupnega financiranja in informacije o večinskih vlagateljih. Pri treh četrtinah družb so uspeli ugotoviti, kje imajo sedež. Več kot polovica podjetij prihaja iz Združenih držav Amerike (43 od 74), približno četrtina (19) pa iz Evrope. Le tri podjetja s sedežem v Evropi so dovolj transparentna.
Raziskava je še pokazala, da bi tudi mediji lahko bili bolj transparentni. Večina medijskih hiš namreč priznava uporabo orodij umetne inteligence, mnoge pa ne želijo razkriti, katera orodja uporabljajo in s kakšnim namenom.
Za ohranitev integritete novinarstva v dobi umetne inteligence je ključno izvedeti, kdo so lastniki podjetij, ki imajo v lasti orodja umetne inteligence, pa tudi, kako mediji uporabljajo umetno inteligenco. Vsi ti podatki prispevajo k zaščiti potrošnikov in demokratičnih procesov.
Pomembno je, da se tako novinarji kot vsi uporabniki orodij umetne inteligence zavedamo, kako daljnosežen je lahko pomen preglednosti lastništva in financiranja podjetij, ki upravljajo z orodji umetne inteligence, saj imajo njihovi odgovori in presoja, ki stoji za njimi, vedno večji vpliv tako na oblikovanje novinarskih prispevkov kot naša življenja.