Paradoks uporabe digitalnih tehnologij med otroki, ki smo mu danes priča, je, da otroci bistveno več časa preživijo pred zasloni, a so v računalniški in informacijski pismenosti ter računalniškem mišljenju slabši, kot so bili njihovi vrstniki pred desetimi leti. Po rezultatih raziskave, objavljene konec prejšnjega leta, so slovenski osmošolci le tik nad povprečjem v primerjavi z vrstniki iz tujine. Medtem ko so na področju računalniškega mišljenja podpovprečni. Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v pouk ostajajo pomanjkljivo vključene, medtem pa slovenski otroci digitalne tehnologije v prostem času pogosto uporabljajo za druge namene.
Računalniška in informacijska pismenost (RI pismenost) se nanaša na sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi.
Računalniško mišljenje (RM) se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, ki so primerni za računalniško obravnavo, in da razvije ter ovrednoti algoritemske rešitve teh problemov, ki jih je mogoče izvesti z računalnikom.
Medijska pismenost pomeni sposobnost dostopanja do medijev, razumevanja in kritične ocene različnih vidikov in okoliščin (medijskih) vsebin ter ustvarjanja sporočil v različnih okoliščinah. Nanaša se na spretnosti, znanje in razumevanje, ki uporabnikom omogočajo učinkovito in varno rabo medijev ter drugih vsebin.
Polovica osmošolcev pri delu z digitalno tehnologijo potrebuje podporo
Osmošolci so v mednarodni raziskavi reševali avtentične računalniške naloge ter poročali o rabi tehnologij doma in v šoli, načinu in omejitvah uporabe. Strokovnjaki so nato ocenili njihove sposobnosti za produktivno rabo IKT za različne namene ter izmerili raven računalniške in informacijske pismenosti ter računalniškega mišljenja.
Foto: ustvarjeno s ChatGPT
Poročilo za Slovenijo ugotavlja, da so se slovenski osmošolci s 483,5 točkami uvrstili tik nad mednarodno povprečje (476,2 točke), prva tri mesta na lestvici so zasedli učenci iz Koreje (540,4 točke), Češke in Danske, zadnja tri pa učenci iz Omana, Kosova in Azerbajdžana (slednji s 318,7 točkami).
V Sloveniji je povprečni dosežek osmošolcev pri RI pismenosti (med cikloma 2013 in 2023) upadel za 27 točk. Podatki kažejo, da je pri nas 18 % osmošolcev s tovrstno nerazvito pismenostjo, polovica (51 %) pa jih ne dosega določene zahtevnostne ravni. V merjenju računalniškega mišljenja pa Slovenija (s 448,2 točke) krepko zaostaja za mednarodnim povprečjem (483,1 točke), najboljše rezultate dosegajo učenci kitajskega Tajpeja (548,4 točke).
Cilj EU je, da bi bil do leta 2030 delež osmošolcev, ki ne dosegajo določene zahtevnostne ravni posedovanja kompetenc RI, manjši kot 15 %.
Šola omeji, starš dovoli
Vsak deseti osmošolec (11 %) pri nas uporablja IKT med poukom za namene učenja, povprečje na mednarodni ravni je trikrat višje (33 %). Podobno stanje se kaže tudi pri uporabi IKT v šoli za druge namene (pri nas 13 %, povprečje drugod 35 %).
Foto: Freepik
Med slovenskimi osmošolci uporaba IKT doma za potrebe šole naraste (40 %), največ pa jo učenci uporabljajo izven šole, in sicer za druge namene, predvsem zabavo. Starši oziroma skrbniki pri nas so na šolske dni manj strogi glede omejevanja časa pred zasloni (44 % učencem se čas omeji) glede na mednarodno povprečje, ki znaša 66 %. Med vikendi in prazniki pa se otrokom v večji meri omeji čas pred zasloni (pri nas 64 % osmošolcem), v mednarodnem povprečju pa 72 %.
Neenakost med otroci vpliva na pismenost
Glede na rezultate gre dekletom bolje od fantov, to se kaže v skoraj vseh državah, tudi pri nas. Višje rezultate pa sicer dosegajo učenci iz okolij z višjim socialno-ekonomskim statusom, brez priseljenskega ozadja ter s stalno dostopnostjo računalnika za šolsko delo doma. V vseh državah k višjim rezultatom pripomorejo tudi daljše izkušnje z uporabo računalnika, razen pri nas, kjer razlik glede na dolžino izkušenj z uporabo računalnika ni.
Kako naprej?
Po objavi rezultatov raziskave je država že napovedala ukrepe za izboljšanje stanja na področju RI pismenosti. V prihodnji prenovi učnih načrtov naj bi bil tako poudarek na pristopih, ki bodo učence spodbudili k razvoju veščin za reševanje kompleksnejših problemov, pridobivanje digitalnih kompetenc pa naj bi bilo vključeno v vse predmete.
Trenutno stanje: otroci v Sloveniji se naučijo IKT veščin izven šole, IKT v slovenskem šolskem okolju za potrebe šole uporablja le vsak deseti učenec, svoje prihodnosti pa otroci ne vidijo na področju IKT ter obenem izkazujejo tudi manjšo namero izobraževanja na tem področju.
Vedno bolj se torej krepi zavedanje, da mora vsak sodobni izobraževalni sistem otrokom zagotavljati temeljne digitalne kompetence, kot tudi pomembne kompetence medijske pismenosti. Pri osvajanju obojih otrok vsekakor ne gre prepustiti samim sebi, pač pa morata tako šolski sistem kot družinsko okolje sinhrono slediti skupnemu cilju – s primerno vzgojo in izobraževanjem otroke usposobiti, da bodo IKT uporabljali samostojno in učinkovito za pozitivne namene in manj le za zabavo.
Foto: Freepik
Simbioza obeh okolij je pri tem ključna. Upoštevajoč hiter razvoj sodobnih tehnologij in velik zalogaj, ki ga za šolski sistem predstavlja proces usposabljanja učiteljskega kadra, da bo ta kos sodobnim zahtevam izobraževalnega procesa, namreč od vseh vpletenih terja aktivno vključenost, redno slednje novim izzivom in nenehno sodelovanje za dobrobit otrok.
Raziskava o medijski pismenosti, ki jo je nedavno izvedel Zavod Infohub Maribor je pokazala, da se je zgolj četrtina (26 %) staršev že kdaj udeležila tečaja o medijski pismenosti. Otroci pa so v primerjavi s svojimi straši slabo informirani, redkeje razpravljajo o preverjanju resničnosti informacij na spletu ter pogosteje kot njihovi starši ocenjujejo, da so informacije na družabnih omrežjih večinoma zanesljive.
Celosten sistemski pristop opismenjevanja, ki vključuje učitelje, starše in druge strokovnjake, se kaže kot edina prava pot. Šola mora pri tem delovati kot prostor, kjer se poleg akademskega znanja spodbuja tudi razvoj digitalnih kompetenc, kritičnega mišljenja in odgovornega ravnanja z digitalnimi in medijskimi storitvami. Pomembno je, da učenci razumejo ne le, kako uporabljati tehnologijo, temveč tudi, kako jo uporabljati etično, varno in učinkovito. Razprave o uporabi digitalne tehnologije v šolah se tako ne morejo osredinjati na to, ali naj se uporabo telefonov v šolah prepove. V resnici se pot razvoja digitalnih kompetenc ter opismenjevanja otrok za njihovo varno in kritično rabo tu šele prične.
MiPi svetuje
Ker v teh dneh obeležujemo dan varstva osebnih podatkov, ki predstavljajo pomembno področje opismenjevanja otrok za varno rabo zaslonov, spremljajte tudi vsebine Informacijske pooblaščenke, ki v letošnjem letu pričenja z novim projektom ozaveščanja otrok in njihovih staršev o tem, zakaj svojih osebnih podatkov ne gre deliti z vsakim.