Družabno igro s kartami, ki vam bo pomagala razkrinkati dezinformacije, je skupaj s partnerji razvila Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in je namenjena mladim od 12. leta naprej. Če se še niste preizkusili, preberite, kako lahko na zabaven način izveste, kaj so dezinformacije in zakaj je pomembno informacije, še posebej tiste, ki jih najdemo na spletu, preverjati.
Igra FulFejk temelji na priljubljenem principu igre Enka. Igralci se skozi praktične primere iz resničnega življenja naučijo prepoznavati dezinformacije in manipulacije na področjih, ki so mladim še posebej zanimiva: slavni in šport, predsodki in stereotipi, znanost in tehnologija ter okolje. Cilj igre je, da igralci čim prej odložijo vse karte, obenem pa razvijajo kritično mišljenje in sposobnost prepoznavanja dezinformacij.
Poleg kart je na voljo tudi priročnik, ki posamezne primere podrobno pojasni ter ponuja odlično izhodišče za pogovor v razredu, knjižnici ali doma. Tako lahko učitelji, knjižničarji in starši medijsko pismenost preprosto vključijo v vsakodnevne aktivnosti.
Karte FulFejk si trenutno lahko izposodite v 22 knjižnicah po vsej Sloveniji. Priročnik, gradiva za uporabo pri učni uri in vse druge aktualne informacije so dostopne tukaj.
Ideja za projekt
Projekt FulFejk – razkrivamo dezinformacije so v knjižnici razvili z nevladno organizacijo PiNA in Centrom za preiskovalno novinarstvo Oštro pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo.
Digitalna tehnologija se razvija bliskovito, algoritmi pa odločilno oblikujejo naš pogled na svet. Do informacij, uredniško oblikovanih, ki nam jih posredujejo mediji, in takšnih, ki so jih ustvarili drugi uporabniki spleta, dostopamo preko različnih zaslonov v vsakem trenutku dneva. Medijska pismenost v takšni informacijski poplavi zato ni več zgolj le koristna spretnost, temveč življenjsko nujna veščina. Varna in odgovorna uporaba medijev in digitalnih tehnologij tako pomeni kritični premislek in preverjanje različnih virov, zato da bi znali ločiti mnenja od dejstev.
Dezinformacije so dokazljivo lažne ali zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in razširjene z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in ki lahko povzročijo javno škodo. Danes so že tako prefinjeno izdelane, da jih je težko ločiti od resnice. Težavo še dodatno poglablja razvoj umetne inteligence, še posebej v obliki deepfake tehnologije.
Napačne informacije (ang. misinformation) so nenamerne napačne informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa vseeno lahko povzročijo škodo.
Zlonamerne informacije (ang. malinformation) so informacije, ki temeljijo na dejstvih, vendar so vzete iz konteksta in enostransko predstavljene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive.
Pomembna vloga knjižnic
Knjižnice že dolgo niso več le prostori polni knjig, pač pa pomembna zbirališča znanja, kulture in sodelovanja. V zadnjem času se kaže tudi njihova vedno pomembnejša vloga pri posredovanju informacij in znanj za krepitev posameznikovih kompetenc medijske in informacijske pismenosti ter razvoju kritičnega mišljenja. Uvajanje aktivnosti, povezanih z medijsko pismenostjo, zato za knjižničarje postaja ena izmed pomembnejših nalog. Na ta način knjižnice kot pomemben partner vstopajo na področje obstoječih pobud, aktivnosti in projektov, ki delujejo na tem področju.
Pred kratkim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja postala tudi nova partnerica portala MiPi, saj prav v tej knjižnici na nacionalnem nivoju skrbijo za pripravo vsebin za dvig informacijske pismenosti z elementi medijske, meta in digitalne pismenosti. V zadnjem obdobju se še posebej posvečajo medijski pismenosti.
Prispevek je nastal v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper.