Evropska komisija in Evropski odbor za digitalne storitve sta podprla vključitev Kodeksa ravnanja z dezinformacijami v okvir Akta o digitalnih storitvah (DSA). Ponudniki spletnih platform lahko svoje delovanje proti dezinformacijam prilagodijo določbam kodeksa, če to želijo, ne da bi pri tem posegali v svobodo govora ter tako pomembno prispevajo k transparentnemu delovanju svojih storitev.
Foto: Freepik
Prenovljen kodeks tako s 1. julijem 2025 v Evropski uniji postaja merilo za ugotavljanje skladnosti delovanja platform z DSA, v delu, ki se nanaša na področje dezinformacij. Njegovo okrepitev in vlogo pod regulacijo DSA so v začetku leta predlagali podpisniki njegovega predhodnika. Med njimi tudi ponudniki zelo velikih spletnih platform (VLOP) in spletnih iskalnikov (VLOSE), kot so: Facebook, Instagram, LinkedIn, Bing, TikTok, YouTube in Google Search.
Popolno upoštevanje kodeksa s strani njegovih podpisnikov se lahko šteje kot ustrezen ukrep za zmanjšanje tveganja na tem področju skladno z DSA. Ocena spoštovanja kodeksa bo postala del neodvisne revizije, ki jo morajo v skladu z DSA letno izvajati ponudniki spletnih platform.
Prvotni kodeks ravnanja z dezinformacijami je leta 2018 predstavljal pionirski okvir in je bil rezultat prostovoljnega dogovora zelo različnih strani. Pri njegovem sprejemu so med drugim sodelovali ponudniki spletnih platform in iskalnikov, oglaševalci, organizacije za preverjanje dejstev in organizacije civilne družbe. Njegovo sprejetje predstavlja pomemben mejnik v boju proti dezinformacijam.
Na podlagi smernic Komisije je bil kodeks prvič bistveno okrepljen leta 2022, ko ga je podpisalo 34 podpisnikov. Kodeks pa je vse od takrat podpisalo že 42 podpisnikov, ki so vzpostavili tesno sodelovanje v okviru stalne delovne skupine. To je omogočilo hitro odzivanje, kar se je kot posebej dobrodošlo izkazalo v času evropskih volitev, ko so organizacije civilne družbe, strokovnjaki za ugotavljanje dejstev in ponudniki spletnih platform lahko hitro ukrepali v zadevah, ki bi lahko ogrozile volilne procese.
Glavna določila kodeksa
Kodeks sestavlja niz zavez, ki skupaj predstavljajo sklop ukrepov za boj proti dezinformacijam. Zaveze so rezultat dogovora med različnimi akterji in temeljijo na trenutno najboljših praksah. Ob upoštevanju zapletenosti in izzivov, povezanih z obvladovanjem širjenja dezinformacij, kodeks obravnava različna medsebojno povezana področja in prinaša:
• preglednost političnega oglaševanja za učinkovitejše označevanje, ki bo uporabnikom olajšalo njegovo prepoznavo;
• zagotavljanje celovitosti storitev za zmanjšanje števila lažnih računov in botov, ki jih poganjajo, ter drugega manipulativnega vedenja, ki se uporablja za širjenje dezinformacij;
• opolnomočenje uporabnikov, raziskovalcev in skupnosti za preverjanje dejstev z izboljšanimi orodji za prepoznavanje dezinformacij ter širši dostop do podatkov in preverjanje dejstev po vsej EU;
• demonetizacijo in zmanjšanje finančnih spodbud za tiste, ki širijo dezinformacije.
Priporočila za izvajanje kodeksa
Komisija in Evropski odbor za digitalne storitve spodbujata ponudnike spletnih platform, da kot podpisniki kodeksa upoštevajo čim več njegovih priporočil. Predvsem sem sodi dokončanje sistema hitrega odzivanja, ki bo uporaben za vse nacionalne volitve in krize, ter njegovo učinkovito izvajanje. Poleg tega pa tudi nadaljnje aktivno delovanje delovne skupine, sprejem konkretnih ukrepov na zgoraj navedenih ključnih področjih in zagotavljanje vseh potrebnih podatkov v okviru rednega poročanja, kot tudi nadaljnji razvoj in učinkovito merjenje strukturnih kazalnikov.
Sistem hitrega opozarjanja na dezinformacije (ang. Rapid Alert System, RAS)
Slovenija že od ustanovitve sistema pred evropskimi volitvami spomladi 2019 aktivno sodeluje v sistemu hitrega opozarjanja na dezinformacije. RAS deluje pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD, ang. European External Action Service, EEAS) in je pomemben element celostnega pristopa Evropske unije pri obvladovanju dezinformacij.
Njegov namen je:
• opozarjanje na grožnje FIMI (tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, ang. Foreign Information Manipulation and Interference) in dezinformacije v realnem času;
• lažja in hitrejša izmenjava podatkov, ocen FIMI ter dezinformacijskih kampanj med EU in državami članicami;
• krepitev sodelovanja in skupnega odzivanja na FIMI in dezinformacije;
• ozaveščanje in opolnomočenje državljanov: spodbujanje medijske pismenosti, podpora neodvisnim preverjevalcem dejstev.